Kontaktirajte nas » +386 7 33 80 740; +386 40 637 649; info@kadros.si

Nova delovna zakonodaja-nekaj začetnih praktičnih predlogov

Monday, 01 July 2013 00:00

Praktiki, ki že trideset let spremljamo delovno zakonodajo, smo v novem Zakonu o delovnih razmerjih (UL RS št. 21/13 - v nadaljevanju: ZDR) prvo pregledali kazenske določbe, in smo ugotovili, da je za nespoštovanje 80 členov (od 230) predpisana kazen oz. globa. Torej 80 členov je

z nevidno nitjo neposredno povezano z obrtnikovo denarnico. Opisano bo le nekaj pasti in podano nekaj odgovorov na vprašanja s katerimi se bomo srečevali v praksi.

Z najmanjšo globo od 750 do 2.000 eurov se kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če: delavcu ne izroči fotokopije prijave v zavarovanje v 15 dneh od nastopa dela; delavcu ne izroči pisnega predloga pogodbe zaposlitvi; ne določi pogojev za opravljanje del delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi za posamezno delovno mesto ali za vrsto dela; delavca ne obvesti o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti in o pravnem varstvu v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi; delavca ne obvesti o odmeri letnega dopusta... in še in še.

Za manjše delodajalce so globe nižje. Delodajalec bo moral določiti pogoje za opravljanje dela (sistemizacijo delovnih mest ali vsaj opis delovnega mesta oz. izpolniti PD obrazec!), delavcu pravočasno vročiti predlog pogodbe o zaposlitvi, fotokopijo prijave v zavarovanje, obvestilo o dolžini letnega dopusta...tudi sporazum v primeru sporazumne odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora biti ustrezno napisan. Ne zadostuje delavčeva odpoved in pripis delodajalca „strinjam se“.

Z srednjo globo od 1.500 do 4.000 eurov se kaznuje delodajalec če: pri sprejemanju splošnih aktov ne komunicira z delavci oz. ne omogoči delavcem, da se seznanijo z vsemi veljavnimi splošnimi akti; ne obvesti službo varstva pri delu o zaposlenih delavcev za določen čas in o začasnih delavcih; ostale kršitve niso tako pogoste....Delodajalec bo pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, delavcu moral predstaviti panožno kolektivno pogodbo, ki bo zapisana v pogodbi o zaposlitvi in ustrezne pravilnike, ki obstajajo v podjetju.

Z veliko globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec če: krši prepoved spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu; pri njem opravlja delavec delo na podlagi pogodbe civilnega prava v nasprotju z zakonom; sklene pogodbo o zaposlitvi z osebo, ki ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela; sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zunaj primerov določenih z zakonom; sklene eno ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas v nasprotju z zakonom....

Glede na to da več členov govori o mobingu in ukrepih za preprečevanje mobinga v podjetju, bo v podjetih potrebno sprejeti pravilnik o preprečevanju mobinga na delovnem mestu. Zaradi lažjega vodenja postopka odpovedi pogodb o zaposlitvi, bi bila koristna še pravilnika o preverjanju alkoholiziranosti delavcev na delu in o nadzoru odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe. Popolna novost v zakonu so samozaposlene osebe, ki preko lastnih podjetij (varilci, vozniki, projektanti, kamermani, tajnice...) 80% svojih letnih dohodkov pridobijo od istega naročnika. Zakon jim daje močno delovnopravno varstvo, pa še poseben zakon bo sprejet. Pogodbe o zaposlitvi morajo biti napisane strokovno in natančno. V pogodbi o zaposlitvi mora biti določena panožna kolektivna pogodba, ki določa pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev, ki niso zapisane v pogodbi o zaposlitvi. Če se delodajalec ne najde v nobeni kolektivni pogodbi (npr. svetovalna podjetja, projektanti), mora sprejeti interne splošne akte, ki nadomestijo kolektivno pogodbo. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vodi v evidenci 45 kolektivnih pogodb.

Za člane Obrtno - podjetniške zbornice Slovenije, velja Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo, gradbinci ne smejo pozabiti še na gradbeno kolektivno pogodbo, kovinarji in livarji še na kovinsko.... Zaradi nepoznavanja kolektivnih pogodb, delodajalci nenamerno delajo škodo sebi ali delavcem. Droben primer iz prakse. Po kolektivni pogodbi za kovinarje in livarje iz leta 2006, delavcem v tej panogi pripada dodatek v višini 0,6% za vsako leto dela pri zadnjem delodajalcu. Nekatera podjetja še vedno obračunavajo 0,5% za vsako leto skupne delovne dobe, tudi tistim, ki so sklenili pogodbo o zaposlitvi po letu 2006. V vsakem primeru je nekdo oškodovan. Najdejo se tudi podjetja, ki še vedno prisegajo na splošno kolektivno pogodbo ali kolektivno pogodbo med zasebnimi delodajalci in delavci, ki sta že zdavnaj odpovedani in ne veljata več. Primerov je veliko. Za nameček veliko delodajalcev ne pozna vsebino z zakonom določene minimalne plače in si po nepotrebnem povečuje stroške dela. V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (UL RS št. 21/13) je urejena nova oblika začasnega ali občasnega dela npr. za upokojence. Upokojenec ali drugi upravičenec lahko opravi največ 60 ur v koledarskem mesecu. Število upravičencev pri delodajalcu je odvisno od števila zaposlenih delavcev. Nove globe v višini 500, 1.000, 3,000 in 6.000 eurov so predvidene za nepravilne evidence ur, za prekoračitev omejitve začasnega ali občasnega dela, za nepredložitev obračuna in neplačilo dajatve iz začasnega ali občasnega dela v predpisanem roku, za opustitev sklenitve pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela. Nova delovna zakonodaja bo v uporabi od dne 12.4.2013. Zaradi naglice pri sprejemanju, prinaša nekaj negotovosti, zadrege in strahu, ker podjetja imajo malo časa za pripravo. Nihče med nami ni vseveden. Danes se znanje tako hitro širi, da temu celo strokovnjaki komaj sledijo. Brez sodelovanja in izmenjave znanja ne gre več.

Last modified on Friday, 16 January 2015 11:46
Rate this item
(17 votes)

Related items

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, statistike obiskov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi.

Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih

V redu

 

Pravilnik o piškotkih

Novi Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012), ZEKom-1 je v pravni red prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.


1. O piškotkih

Piškotki niso nič novega, vsi obiskovalci spletnih strani imamo na svojih računalnikih, tablicah, mobitelih shranjenih že veliko piškotkov z različnih spletnih strani. Novo je zgolj to, da z novo zakonodajo (ZEKom-1) prihaja do sprememb glede obveščanja oz. soglašanja obiskovalcev z njihovo uporabo.


2. Kaj so piškotki?

So male besedilne datoteke, ki jih večina spletnih mest shrani v naprave, s katerimi uporabniki dostopajo do interneta z namenom prepoznavanja posameznih naprav, ki so jih uporabniki uporabili pri dostopu. Njihovo shranjevanje je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga ima uporabnik - ta lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotki niso škodljivi in so vedno časovno omejeni.


3. Zakaj so piškotki potrebni?

So temeljnega pomena za zagotavljanje uporabniku prijaznih spletnih storitev. Interakcija med spletnim uporabnikom in spletnim mestom je s pomočjo piškotkov hitrejša in enostavnejša. Z njihovo pomočjo si spletno mesto zapomni posameznikove preference in izkušnje, s tem je prihranjen čas, brskanje po spletnih mestih pa bolj učinkovito in prijazno.

Nekaj konkretnih primerov uporabe piškotkov:






  • za boljšo uporabniško izkušnjo spletne strani obiskovalcem prilagodimo prikaz vsebine glede na pretekle obiske
  • za shranjevanje izbire pri ustvarjanju ožjega izbora naprav in ponudbe ter njihove primerjave
  • na delih spletnih mestih, kjer je potrebna prijava, vas ohranimo prijavljene
  • za prepoznavanje vaše naprave (računalnik, tablica, mobitel), ki omogoča prilagajanje prikaza vsebine vaši napravi
  • za spremljanje obiska, kar omogoča preverjanje učinkovitosti prikaza vsebin in ustreznosti oglasov ter stalno izboljšavo spletnih strani
  • za delovanje določenih storitev so nujni (npr. spletne banke, spletne trgovine in druge oblike e-poslovanja, …)

4. Onemogočenje piškotkov

Vi odločite, ali boste dovolili shranjevanje piškotkov na vaši napravi. Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v vašem spletnem brskalniku.

Za informacije o nastavitvah za piškotke izberite spletni brskalnik, ki ga uporabljate.


Če piškotke izključite, so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene.